Dobrodošli na stran lovske družine Loški Potok
Lisica (Vulpes vulpes) je ena najbolj znanih in razširjenih zveri v Sloveniji in po svetu. Živi skoraj povsod: v gozdovih, na travnikih, v bližini vasi, pa celo na obrobjih mest.
Lisico prepoznamo po značilni rdečkasto-oranžni dlaki, beli konici repa in koničastem gobčku. Njene ušeske so pokončne in koničaste, oči pa imajo značilen pokončen zenici, podobno kot pri mačkah. Odrasla lisica tehta med 5 in 10 kilogramov. Njeno telo je vitko in gibčno, rep pa dolg in košat, kar ji pomaga pri ravnotežju.
Lisica je vsejedka. Njeno najljubšo hrano predstavljajo miši, zajci, ptice in žuželke, rada pa se posladka tudi s sadjem, jagodičevjem in celo mrhovino. Je zelo prilagodljiva – hrano si najde v vseh letnih časih, pogosto pa obišče tudi bližino človeka v iskanju ostankov.
Lisice so največkrat samotarke, razen v času vzreje mladičev. Parijo se pozimi, mladiči pa se skotijo spomladi v podzemnih rovih, imenovanih brlogi. Ob rojstvu so slepi in brez dlake, mati pa zanje skrbno skrbi, dokler ne odrastejo. Mladiči so zelo igrivi in se hitro učijo lovskih spretnosti.
Lisico pogosto opisujemo kot prebrisano in zvito žival – to je del ljudskega izročila in pravljic. V resnici pa je njena “zvijačnost” le naravna prilagodljivost, ki ji omogoča preživetje v različnih okoljih. Prav zato jo lahko najdemo celo v velikih mestih.
Lisica ima pomembno vlogo, saj pomaga uravnavati število malih glodavcev in s tem preprečuje, da bi se preveč razmnožili. Je torej pomemben del naravnega ravnovesja.